Novice

vizualna umetnost

Polonca Lovšin: Kakšen je načrt?4. – 25. marec 2022otvoritev: 4....

Polonca Lovšin: Kakšen je načrt?4. – 25. marec 2022otvoritev: 4....

Hiša kulture v Pivki, 27. februar 2022 ― Polonca Lovšin: Kakšen je načrt?4. – 25. marec 2022otvoritev: 4. marec ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekPolonca Lovšin svojo umetniško produkcijo razvija na presečišču raznih idej in praks, zato njena dela vključujejo različne medije, so interdisciplinarna in projektno naravnana. Na najbolj splošni ravni je njeno ustvarjanje mogoče označiti kot prehajanje med umetnostjo in vsakdanjim življenjem, katerega namen je zamajati ustaljene predstave, prepričanja in ravnanja.Hiter pregled dosedanje produkcije Polonce Lovšin pokaže, da je njeno umetniško delovanje možno razdeliti na obdobja, ki trajajo približno pet let. V prvem (2000-2004) se umetnica osredotoča na raziskovanje neodvisnih načinov bivanja in mobilnosti posameznika, ki ga kasneje (2005-2009) razširi še na neodvisne načine pridobivanja energije in pri tem stopi iz zasebne sfere v javni prostor. V tretjem obdobju (2010-2014) umetnica sintetizira vse komponente svojega dotedanjega dela v kompleksne interdisciplinarne in večmedijske projekte, ki v zasnovi vključujejo poglobljeno raziskavo v sodelovanju z različnimi institucijami in strokovnjaki, v izvedbi pa skupnostno delovanje vseh sodelujočih. V teh projektih umetnica svoja dolgoletna raziskovanja, kako s preprostimi sredstvi in osnovnim znanjem narediti (mobilno) zavetje, dinamo, vodni zbiralnik ali si priskrbeti hrano, poveže v kompleksne sisteme samooskrbe, ki delujejo neodvisno od obstoječih produkcijskih sistemov in vključujejo tudi sodobne vrednote, kot so visoka kakovost življenja, trajnostni razvoj, ekološka vzdržnost ipd. S tem njeno ustvarjanje presega običajen družbeno-kritičen domet sodobne umetnosti, saj brez velikih besed, manifestov ali izjav vzpostavlja konkretne prakse, ki subverzivno delujejo na obstoječi kapitalistični sistem. V zadnjem obdobju (2015-2021) umetnica svoj družbeni angažma razširi na področje političnega, saj v delih iz tega časa pogosto raziskuje problematiko odnosov med javnostjo in oblastjo, med različnimi interesni
SCCA Ljubljana, Matevž Jerman - Back2Back: Matevž Jerman – Rendezvous s preteklostmi (2022) Dokumentarni video/ Projekcija

SCCA Ljubljana, Matevž Jerman - Back2Back: Matevž Jerman – Rendezvous s preteklostmi (2022) Dokumentarni video/ Projekcija

DIVA nove pridobitve, 25. februar 2022 ― V videospotuLjubljana je Berlinse najprej zvrstijo poustvaritve ikoničnih prizorov različnih slovenskih videospotov, ki se v naslednji fazi začno stapljati drug z drugim, dokler dokončno ne implodirajo sami vase in na tej točki razgrnejo še neko drugo, nemara bolj eksplicitno politično referencialnost. Spot si na tak način prizadeva razgrinjati dialog s preteklostjo, obenem pa krojiti možnosti za mišljenje sedanjosti. Strukturno ga zaznamuje tudi prehod iz reda in konceptualn...

ANJA JERČIČ JAKOB: IZBOR SLIK IZ LET 2018 DO 2022

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 23. februar 2022 ― Anja Jerčič Jakob v galeriji Equrna razstavlja tretjič, tokrat z izborom slikarskih del iz opusa, ki ga ustvarja in nadgrajuje v zadnjih letih. Prva obsežna predstavitev tega opusa in ena njenih večjih razstav je bila oktobra in novembra leta 2020 v Mestni galeriji Piran. Žal se je razstava odvila v času popolnega zaprtja za strokovno kot tudi širšo javnost. Razstava je imela naslov Periferije. Ne zgolj zaradi geografskega pomena, ki se navezuje na primestni okoliš in rastišča / domovanja motivnih izhodišč mojega slikarstva. Slikarka je želela izpostaviti periferno kot tisto obrobno, a bistveno za delovanje vsakršnega organizma ali sistema, bodisi živčnega, družbenega ali umetniškega. Tudi slikarkina novejša dela so plod istovrstne slikarske akcije, ki pogojuje nastajanje podobe v sliki, zato lahko naslov Periferija pripada tudi tej razstavi. Pri svojem ustvarjalnem delu se Ana Jerčič Jakob navadno prepušča odkrivanju novih načinov, brez vnaprejšnjih načrtov, spontano in raziskovalno. Kar torej druži izbrane slike za tokratno razstavo, je način slikarskega procesa. Motivni vzvod so prizori iz njenih občasnih in v zadnjem času vsakdanjih s/prehajanj. Pri tem ne gre toliko za transkripcijo prizorov v likovni jezik na način izkoriščanja učinkov iluzije in stremljenja po realistični upodobitvi, temveč gre bolj za prenos kot prevajanje in predelavo vtisa v drugem prostoru in času; (likovna krajina) se zgodi v drugi časovnosti znotraj ustvarjalnega procesa. Različne in raznorodne likovne pojavnosti, pogosto gestualni zapisi in drugi gradniki, katerih odnosi so jasno določeni, splasteni na površino slike, privabljajo gledalčev pogled, ki se zavozlava (izgublja ali najde) ob razbiranju detajlov. Razbijajo sicer dominanten, linearno in po arhitektonskih načelih voden pogled, ki gledalcu razkriva zlahka prepoznavno upodobitev. Ta se vzpostavlja in drobi. Mimetična sporočilnost se odvija na dveh ravneh: na nivoju vzpostavljanja narativnega prizora oziroma upodobitve iluzije pr

Dr. Xenia (Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki, Iva Tratnik, Simon Macuh) - Zemljo krast (2021) Video performans

DIVA nove pridobitve, 23. februar 2022 ― Performans Zemljo krast dr. Xenia uprizori na zemljišču nekdanjega Rakuševega mlina v Celju, šolskega primera kapitalskih apetitov po parcelah na dobri lokaciji, ki izrinejo zamisli o neprofitnih prostorih za kulturo, namenjenih skupnosti in javnemu dobremu. Igra za teritorij se začne in konča z zaklinjanjem zamaskiranih nastopajočih, oblečenih v črna poslovna oblačila: "Kradem jaz, kradeš ti, krademo mi vsi."(Vir: odlomek iz kuratorskega besedila Vesne Buk...

Dr. Xenia (Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki, Iva Tratnik, Simon Macuh) - Hišica iz kart (2021) Video performans

DIVA nove pridobitve, 23. februar 2022 ― V performansu Hišica iz kart se dr. Xenia z vlakom ne pelje na sever ali zahod, ampak v smeri jugovzhoda. Na poti, ki je v prejšnji državi peljala v Kumrovec, v novi državi pa se konča na zadnji postaji pred hrvaško mejo, skuša sestaviti hišico iz kart. Nemogoča naloga spomni na nezmožnost ustvariti varno življenje in dom, ki se stalno izmikata begunkam_cem in migrantkam_om, pa tudi prekarnim delavkam_cem vseh starosti, kamor sodimo tudi kulturnic...

Dr. Xenia (Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki, Iva Tratnik, Simon Macuh) - Moški, ne jezi se (2021) Video performans

DIVA nove pridobitve, 23. februar 2022 ― Moški, ne jezi se je najprej feminističen odgovor na znano podobo partije šaha (oblečenega) Marcela Duchampa z (golo) Eve Babitz iz leta 1963. Je pa tudi referenca na performans Mojca, ne jezi se, ki so ga leta 2013 na festivalu Rdeče zore z namenom zagovarjanja uporabe golote v umetniških delih izvedle_i Petja Grafenauer, Zoran Srdić Janežič in Simon Macuh. Tu je ob oblečenih ženskah polgoli moški, ki med igro nikakor ne pride do poteze. Igralne figure v...

Dr. Xenia (Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki, Iva Tratnik, Simon Macuh) - Prdeča ruleta (2021) Video performans

DIVA nove pridobitve, 23. februar 2022 ― Performans Prdeča ruleta je pravzaprav piknik na travi, ki nas lahko spomni tudi na znano Manetovo sliko, čeprav so tokrat vse_i prisotne_i oblečene_i. Naslov se nanaša na rusko ruleto, avtorice_ji pa namesto nabojev streljajo prdce. Parodija obravnava resno temo okoljskega onesnaženja in njegovih daljnosežnih posledic. Umetnice_ki v Celju že dlje časa opozarjajo na lokalne onesnaževalke_ce (Cinkarna Celje in ostala industrija), vendar jih odgovorne_i ne jemljejo resno. Zanje pravijo, da &a...

Dr. Xenia (Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki, Iva Tratnik, Simon Macuh) - Arhiv (2021) Dokumentarni video

DIVA nove pridobitve, 23. februar 2022 ― Video je arhivski pregled posnetkov ter fotografij skupnih javnih akcij in performansov, ki so jih umetnice Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki, Iva Tratnik in umetnik Simon Macuh v obdobju od leta 2010 do leta 2021 izvedle_i v okviru različnih medsebojnih sodelovanj. Poimenovanja skupin z imeni SIVA, IvAn, IvAnKe in AnKoizhajajo iz kombiniranja začetnih zlogov imen sodelujočih.Tematike del se razlikujejo glede na sodelujoče, skupno vsem pa je raziskovanje kulture vsakdanjih stvari in problemo...
še novic